Massimo Montanari, ŠPAGETI V PARADIŽNIKOVI OMAKI
Knjiga Mit izvorov: Kratka zgodovina špagetov s paradižnikovo omako je delo Massima Montanarija, široko znanega medievalista in predvsem vodilnega italijanskega zgodovinarja hrane. Montanari je napisal celo vrsto zgodovinskih knjig o hrani, med katerimi jih je večina prevedena tudi v angleščino in druge jezike.
Montanari začne obravnavo z »velikim« vprašanjem izvorov italijanskih testenin, še posebej špagetov, ki že dolgo zaposluje zgodovinarje hrane pa tudi laične ljubitelje italijanske hrane: Jih je prinesel Marco Polo s Kitajske? So arabskega izvora? So jih po Mediteranu pravzaprav razširili srednjeveški judovski trgovci? Vendar pa Montanariju ne gre za to, da bi ponudil definitivni odgovor, temveč si rajši zada za nalogo, da v najboljši tradiciji zahodnega zgodovinopisja preizpraša pojem izvorov. To naredi na izjemno sofisticiran in inovativen način in hkrati v pristni tradiciji italijanskega zgodovinopisja. Bralcu prepričljivo pokaže, da se izvori in identiteta te jedi ne ujemajo. Špagete, to ikonično jed italijanske kuhinje kot globalno uspele kuhinje, opiše in razčleni v vrtoglavi kompleksnosti njihovih zgodovinskih itinerarijev in kontekstov, referenčnih polj, aspektov, pomenov in rab, ki bralca morejo prepričati, da je s to knjižico dobil enega najlepših in najboljših opisov »totalnega družbenega dejstva«.
Knjižici je priloženo še malce starejše poglavje o mitu »tolste Bologne«, ki ga je Montanari napisal za zbornik Il mondo in cucina: Storia, identità, scambi, katerega urednik je bil. V tem poglavju Montanari pokaže, da ima sodobni status Bologne kot italijanske kulinarične prestolnice svoje korenine v srednjeveški bolonjski kuhinji, ki se je razvila – in postala znamenita – v kontekstu slovite bolonjske univerze in njenih mednarodnih študentov ter njihovih prehranjevalnih potreb in navad. Mestne oblasti so, da bi privlačile v mesto čimveč študentov z različnih koncev Evrope, skrbno nadzorovale neoporečnost in avtentičnost gostinske ponudbe, kar jim je lepo uspelo. Ker so testenine igrale pomembno vlogo v srednjeveški bolonjski prehrani (zlasti tortelli in tortellini, ki naj bi bili lokalna iznajdba), se poglavje izvrstno vključuje v knjigo in ji dá dodatno dimenzijo, povrhu pa preizpraša še en kulinarični mit.
Izjemno metodološko sofisticirana in poglobljena razprava obeh besedil je napisana v lepem, jasnem in kulinarično kultiviranem jeziku, kar jo dela privlačno tudi za precej široko bralstvo, ne le družboslovno in humanistično.