Studia humanitatis

Inštitut za civilizacijo in kulturo, ICK

Založba *cf.

Založba Sophia

 

posvet

Pariška komuna 150 let pozneje

vrt Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva ulica 12, Ljubljana

19. 6. ob 17.00

Pariška komuna 1871 je bila v času svojega kratkega obstoja neznosen pojav. Ko je bil v porazu s Prusijo ponos francoskih elit najbolj ranjen, so pariški uporniki in upornice zavrnili militarizem in vpeljali koncept oboroženega ljudstva. Ko so si elite v Franciji ob rojstvu tretje republike s parlamentarizmom obupano prizadevale vzpostaviti nacionalno ravnotežje, je komuna napravila korak naprej in prvič v moderni dobi pričela resno eksperimentirati z neposredno demokracijo. Medtem ko so francoske kapitaliste mučile težave zaradi zaostajanja v globalni konkurenci, je komuna izboljšala delovne pogoje, zaustavila plačevanje najemnin, namenila pa je tudi posebno pozornost obstoječim delavskim kooperativam in pričela ustanavljati nove, tako da je prepuščala zapuščene proizvodne obrate v upravo njihovim delavcem. Francoski vladajoči razred je v hipu spoznal, da ima več skupnega z včerajšnjim sovražnikom kot s pariškim proletariatom, komuna pa je bila krvavo zatrta.

Čeprav se nam zdijo pariški dogodki iz leta 1871 danes že močno oddaljeni, pa ostajajo živa prav vsa vprašanja, ki so jih le-ti odprli, in zadevajo probleme predstavniške demokracije, nekapitalistične ekonomije in (državne) represije.

Pariška komuna je kmalu po porazu zaživela kot legenda, neuresničeni ideal in opozorilo. Posamezne epizode iz njenega vélikega eksperimenta so doživele ponovitve pri vseh pomembnih revolucijah, protikolonialnih vojnah in urbanih uporih vse do današnjih dni.

O tej dolgi in nedokončani zgodovini pariške komune se bodo na posvetu pogovarjali: Božidar Debenjak, Lea Kuhar, Miha Blažič - N´ Toko, Tadej Troha in Lev Centrih (povezovalec).

V oporo novim razmislekom o pariški komuni sta namenjeni tudi dve sveži publikaciji. Pri založbi Studia humanitatis je izšel prenovljeni prevod Marxovega dela  Državljanska vojna v Franciji,  Založba *cf. pa se je pridružila 27 založbam iz Južne Amerike, Evrope in Azije, ki so v 18 jezikih pripravile izbor besedil klasičnih in novejših avtorjev z naslovom Pariška komuna 150.

Povzetki udeležencev posveta.

 

 

Odmevna razstava iz Galerije Kos v Ljubljani se je zdaj preselila v Plac Izolanov v Izolo, kjer je Neda preživela zadnja leta svojega življenja. Razstava bo na ogled od 22. maja do 5. junija.

NEDA PAGON

+

80

+

STUDIA HUMANITATIS

Nedine novoletne čestitke odražajo ne samo poznavanje aktualnega družbenopolitičnega življenja, ampak tudi umetnosti. Neda se je veliko družila z umetniki in očitno so ji bili konceptualni umetniki še posebej pri srcu. Njena zadnja čestitka s konceptom je videti kot naslovnica knjige zbirke Studia humanitatis, v kateri so zbrana vsa voščila. Na čestitki/naslovnici je Vodnikova podalpska poskočnica Dramilo, ki jo, kot je zapisala, dirigira dirigent brez posluha. Neda, ki je vedno pogrešala več pameti v družbi, je tudi s svojo zadnjo novoletno čestitko pozvala Slovence, naj se že enkrat zbudijo - kakor da bi hotela reči, da bo sicer kmalu prepozno. (Ob razstavi zapisala Zdenka Badovinac.)